»Gnojevka v kmetijstvu

»Zlato je gnoj , gnoj je zlato«

je že v Integralih zapisal Srečko Kosovel. Kot mnogi napredni kmetje, se je tudi mladi pesnik že davno zavedal pomena gnoja, sicer ga ne bi enačil z zlatom. Z zlatom, iz katerega nenazadnje klije zlato klasje, ki nam daje vsakdanji kruh …
Vsak umen gospodar ve, da brez ustreznega gnojenja ni pridelkov. Zemlja daje toliko, kolikor vanjo vložiš.
Gnojevka je stalni spremljevalec živinoreje in poljedelstva. Zaradi tesne povezanosti z onesnaževanjem okolja, ji namenjamo iz dneva v dan več pozornosti. V minulem času smo v Sloveniji sprejeli uredbo, ki predpisuje ravnanje z gnojevko, obravnava vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v zemljo.
Iz krme preide prek živali 75 do 90 odstotkov hranilnih snovi neposredno v gnojevko, zato krogotok sklenemo tako, da gnojevko vrnemo na kmetijske površine kot gnojilo.
Gnojevka je, potem ko je ustrezno obdelana, odlično dognojevalno sredstvo in ekološko neoporečen vir nujno potrebnih hranil v poljedelstvu.
Ob nepravilni uporabi pa je lahko gnojevka tako okolju kot kmetovalcem tudi nevarna. Neustrezno skladiščenje, obdelava in odlaganje živalskega gnoja in gnojevke, utegnejo resno zastrupiti zrak, vodo in zemljo. Spomnimo se vdora gnojevke v podtalnico, množičnih poginov rib, smradu…

Načini obdelave gnojevke
Gnojevko pred odlaganjem na polja skladiščimo in obdelujemo na anaerobni in aerobni način.

Anaerobna obdelava gnojevke:
Razkroj gnojevke v anaerobnih bazenih poteka s pomočjo bakterij, ki za obstoj ne potrebuje kisika. Anaerobna obdelava traja najmanj pol leta. Najhitreje poteka v toplem vremenu, nižje temperature pa upočasnijo in podaljšujejo čas dozorevanja. Hitre temperaturne spremembe (toplotni udar) gnojevko začne naravno mešati. Hladnejši del gnojevke se s površja spusti na dno, toplejši pa se dvigne na površje. Ko se zaradi mešanja ali temperaturnih sprememb zgornji filtrirni sloj predre, se začnejo sproščati strupeni in eksplozivni plini:
- ogljikov sulfid je med vsemi plini najbolj strupen. Je težji od zraka in že pri nizkih koncentracijah povzroča zmedenost, izgubo zavesti, krče, paralizo dihal in posledično smrt. Kritične koncentracije se zlahka dosežejo nad jamami za gnojevko, posebno med črpanjem neobdelane gnojevke iz bazena. Pri nizkih koncentracijah ga prepoznamo po značilnem vonju po gnilih jajcih, pri višjih pa se vonja ne da več prepoznati in tako določiti prisotnost tega izredno nevarnega strupa
- ogljikov dioksid je plin brez vonja, težji od zraka, zato se nahaja v slojih tik ob površini gnojevke. Velika koncentracija lahko povzroči izgubo zavesti in posledično smrt zaradi zadušitve
- amoniak je rezek plin, ki je lažji od zraka. Draži oči in pljuča. Večje koncentracije povzročajo kihanje in slinjenje
- metan je brez vonja in je lažji od zraka. Pri večjih koncentracijah je eksploziven, zato kajenje in delo z iskrečimi napravami brez dodanega prezračevanja v bližini jame za gnojevko ni dovoljeno.

Slabosti anaerobne obdelave:
1. V bazenih se ustvarja smrad, ki se sprošča v okolje
2. Potrebni so veliki bazeni
3. Dušična vsebnost gnojila se delno izgubi
4. Tvorba strupenih in eksplozivnih snovi

Aerobna obdelava gnojevke - aeracija
Razkroj gnojevke v aerobnih bazenih poteka s pomočjo dovajanja zraka. Aerobne bakterije so občutljive na pomanjkanje kisika, zato gnojevko dnevno večkrat premešamo in zagotavljamo stalen dovod zraka. Ob zadostni količini kisika aerobne bakterije razgrajujejo gnojevko v anorganski snovi, predvsem v ogljikov dioksid in vodo in se pri tem razmnožujejo. Metan in amonijak se ne sproščata, zato obdelana gnojevka bistveno manj smrdi ali pa smradu sploh ni. Nevarni učinki ogljikovega dioksida in vodikovega hidrogena se zaradi mešanja in prezračevanja zelo zmanjšajo. Obdelava gnojevke v aerobnih bazenih je intenzivnejša od obdelave v anaerobnih. Proces se zaključi že v enem ali dveh mesecih, zato so bazeni lahko manjši.

Celovita obdelava gnojevke

V podjetju TIBA d.o.o. smo pripravili program celovite obdelave gnojevke, ki obsega:
- sistem za mehansko in biološko obdelavo gnojevke z aeratorjem
- sistem za mehansko obdelavo (slalom sistem) gnojevke s potopnim mešalom
- podsistem za izpiranje kanalov v hlevu; gnojevko odvedemo v bazen, kjer jo mehansko in biološko obdelan
- sistem za čiščenje hodnikov s strgalom
- sistem za separiranje trdnega dela gnojevke; trdni del je mogoče preprosto odlagati s trosilnikov ali kompostirati in ga uporabiti v vrtnarstvu in cvetličarstvu, tekoči del gnojevke vrnemo v bazen, kjer jo dokončno aerobno obdelamo - separator
- sistem za odlaganje gnojevke in dognojevanje polj in travnikov; s tem zmanjšamo potrebo po umetnih gnojilih - dognojevalnik.

Po večletnih izkušnjah z napravami za obdelavo gnojevke, se v TIBA d.o.o. vztrajno trudimo z razširitvijo kmetijsko ekološkega programa, ki obsega široko področje delovanja.

Igor Trebušak