»Gledališka tehnika

Gledališka tehnika je širši pojem, ki zajema vso tehniko, ki se uporablja v gledališču. Sem sodi gledališka oprema, odrska tehnika, scenska tehnika, odrska mehanizacija.
V zadnjih letih je viden bistven napredek predvsem na svetlobni in tonski tehniki ter mulitimediji. Nove tehnologije na področju računalništva so omogočile razvoj tehničnih rešitev tudi na področju gledališke tehnike.
Vse več je zahtev režiserjev, ki želijo digitalne zapise nastavitve luči, tona in odrskih vlekov shraniti na shranjevalni medij kot npr. USB ali DVD. Ob predstavah se informacije, ki so bile spravljene na shranjevalnem mediju, prenesejo neposredno nazaj na gledališki oder. Režiser predstave samo še časovno usklajuje dogodke na gledališkem odru. Računalniške tehnologije, ki so se v tem času razvile, omogočajo vse večjo udobnost in kreativnost ljudi, s tem pa se povečujejo tudi zahteve občinstva.

Obstajata dve vrsti kulturnih dvoran:
- klasične, ki so namenjene predvsem osnovni gledališki dejavnosti (gledališke
igre, nastopi raznih glasbenih in komornih skupin…)
- večnamenske dvorane, ki so v zadnjem obdobju zanimivejše in pogostejše.
Snovalcem večnamenskih dvoran priporočamo, da že ob načrtovanju upoštevajo možnost priključitve na multimedije in internet.
Internet je v zadnjih letih pridobil veliko razsežnost in se postopoma prenaša tudi v kulturne dvorane.
Večnamenske dvorane nudijo možnost hitrega prilagajanja tehničnim zahtevam dogodkov in spreminjanja avditorija ali odra na poljubne pozicije.
LED tehnologija na video sceni postopoma prodira tudi na področje gledališč. Prednosti LED tehnologije so bistveno manjša poraba električne energije, kar ni zanemarljiv element, zelo dolga življenjska doba žarnic, manjše segrevanje in s tem manjša nevarnost požara.

Dvigalna tehnika, gledališka dvigala, scenska dvigala, odrski vleki (odrski vlaki)
Dvigalna tehnika in odrski vleki (odrski vlaki) v gledališču služijo osnovnemu namenu za dvig in spust luči in scenskih elementov (kulis, odrskih zaves itn.) število odrskih vlekov se prilagaja željam investitorja in je odvisna od tehničnih zahtevnosti, raznovrstnosti uporabe ter finančnih zmožnosti.

Odrski vleki so razdeljeni v tri sklope:
- cevno osni vleki ali vlaki
- prospektni vleki ali vlaki
- točkovni vleki ali vlaki

Večina zahtev za dvig scenskih ali lučnih elementov, ki se danes uporablja v gledališču so vleki za dvig bremen od 100 do 500 kg.
Vleki so sestavljeni iz pogonskega sklopa, elektromotorja, dvojne zavore in ustreznega reduktorja. Pogonski sklop je preko sklopke priklopljen na cev ustrezne debeline. Na cevi so privarjeni bobni, katerih število je odvisno od dolžine vleka. Na bobnih je pritrjena kovinska pletenica.
Prednost cevnih vlekov je popolno sinhrono dviganje in spuščanje scenskih elementov. Postavimo jih lahko zelo tesno skupaj. Z vrtenjem cevnega vleka, pletenica potuje od enega konca bobna na drugega s tem se scenski element premika po višini ali dolžini.
Prospektni vleki so v osnovi sestavljeni podobno, kot cevni vleki z razliko, da imajo namesto cevi daljši boben, na katerega je pritrjena ena ali več pletenic. Prednost prospektnega vleka je v enostavni montaži na steno ali strop objekta; slabost prospektnega vleka je, da zaradi različnih dimenzij pletenic in njihovega raztezanja ni možno doseči take natančnosti spusta ali dviga, kot pri cevnih vlekih.
Točkovni vleki so vleki, ki so montirani samo v eni točki, imajo eno samo pletenico in so »lahko« tudi prenosljivi.
Vleke, ki se uporabljajo za dvig luči, upravljamo s pomočjo frekvenčnega pretvornika, kar omogoča mehek zagon in mehek pojemek. Pri klasičnih žarnicah je to zelo pomembno, saj podaljšuje njihovo življenjsko dobo.
Vsi vleki morajo zaradi varnosti imeti na elektromotorju montirano dvojno tiho zavoro. V tehničnem smislu zadostuje že ena sama zavora, vendar zaradi varnosti predpis zahteva dvojno zavoro.
Na vse vleke je možno vgraditi absolutne dajalnike impulzov, ki omogočajo nastavitev višine pozicije vleka.

Sistem enostavnega krmiljenja odrske tehnike:

Sistem enostavnega krmiljenja odrske tehnike se večinoma uporablja v manjših gledališčih in kulturnih domovih. S pomočjo tipk na krmilni omarici izberemo enote odrskih pogonov npr. glavne zavese, harlekina, vlekov itd.. Premiki so možni po višini, za glavno zaveso pa odpiranje in zapiranje. Poleg vklopa in izklopa omarica vsebuje tudi stikalo za izklop v sili.

Sistem zahtevnejšega krmiljenja odrske tehnike

Sistem zahtevnejšega krmiljenja odrske tehnike vsebuje komandni pult odrskih vlekov z računalniškim krmilnim sistemom. Komandni pult odrskih vlekov je običajno premičen. Napajanje je možno preko enofazne vtičnice 220V in omogoča zvezno krmiljenje poljubnega števila izbranih pogonov, nastavitve začetnega položaja, končnega položaja in hitrosti. Ima možnost spominskega zapisa ustvarjenih situacij. Na monitorju ima prikaz trenutne in prihodnje situacije. Na pultu so komande za pogon harlekina in glavne zavese. Za pogon harlekina in glavne zavese običajno ni predvideno zapisovanje situacij na shranjevalni medij.

Odrske zavese:
Odrske zavese so pomemben del v opremi gledališč. Že nekaj časa je v veljavi predpis, ki za gledališča zahteva ognjevarne zavese.
Za manjša gledališča je priporočljivo odpiranje glavne odrske zavese s hitrostjo 25 cm/s. Na vodilu, na katerem je pričvrščena glavna zavesa se nahaja elektromotorni pogon, ki ima stalno hitrost. Prednost tega vodila za zavese je nižja cena investicije, slabost pa manjši vizualni efekt zapiranja in odpiranja glavne zavese.
Za zahtevnejša gledališča so potrebne večje hitrosti in dinamika odpiranja glavne zavese. V tem primeru je električni pogon ločen od vodila zavese in je krmiljen s frekvenčnim pretvornikom.
Obstaja več različnih načinov odpiranja glavne zavese:
- horizontalni način odpiranja glavne zavese
- vertikalni način odpiranja glavne zavese
- avstrijski način odpiranja glavne zavese
- italijanski način odpiranja glavne zavese
- nemški način odpiranja glavne zavese
- francoski način odpiranja glavne zavese

Bojan Jaič